Prvinska hrana

Domače žitne kaše

Avtor
Komentarji so izklopljeni za Domače žitne kaše
30 min
Čas priprave: namakanje 6-48 ur | Čas kuhanja: 5-15 min

Sestavine:

  • namočeno žito (npr. proso)
  • voda
  • naravne maščobe (npr. surovo maslo ali smetana, hladno iztisnjeno kokosovo olje, tekoči rumenjaki)
  • za mlečne kaše surovo (navadno ali kislo) mleko
  • za sadne kaše namočene rozine ali suhe brusnice, sveže sadje (npr. borovnice, slive, naribana jabolka)
  • sveža ali suha zelišča (npr. pehtran)
  • začimbe (npr. cimet, burbonska vanilja)
  • za sladke kaše nesegreti domači med

Priprava:

Naši predniki so pogosto uživali najrazličnejše kaše, posebej za zajtrke in večerje, sploh v hladnih delih leta. Žita so dokaj težko prebavljiva, zato so se naučili, da jih je treba pripravljati na točno določene načine, ki podpirajo prebavo. Ti načini priprave so popolnoma drugačni od sodobnih različic kaš iz trgovine (danes so popularne industrijske kašice za dojenčke in malčke v obliki puhastih kosmičev, iz katerih ob mešanju z mlekom v nekaj sekundah nastane jed; drugačne kaše in različni močniki pa so skoraj že izumrli). Težava s sodobnimi škatlami instant kosmičev in kaš je v tem, da mnogim otrokom in odraslim dolgoročno poslabšujejo delovanje prebavil. Ker vsebujejo veliko sladkorja, procesirana osiromašena žita ali nepravilno pripravljena polnozrnata žita, povrh vsega pa pogosto tudi aditive, hitro poslabšajo tudi delovanje imunskega sistema. So eden od vzrokov, zaradi katerih nastajajo sodobne prehrane bolezni.

Toda ali je razumno pričakovati, da si bomo vzeli čas za dolgotrajno pripravo kaš, ki so jih jedle naše babice, prababice in še starejše generacije naših prednikov? Vsak dan zagotovo ne, a če želite jesti kakovostno hrano, ki ni industrijsko predelana, temveč pripravljena doma iz prvovrstnih sestavin, povrh vsega pa je še odličnega okusa, poskusite s kakšnim od teh receptov. Morda boste spoznali, da postopek ni tako zamuden. Pravzaprav je domačo kašo mogoče narediti razmeroma hitro, če ste pozorni na nekaj posebnosti.

Dobro je, da na takšno jed mislite prejšnji dan ali pol dneva vnaprej (zjutraj za zvečer). Za pripravo namreč uporabimo predhodno namočeno žito (priporočam neglutenska žita, kot je proso ali kvinojo; uporabite pa lahko tudi vsako drugo žito, le pri ovsu bodite previdni, saj v vodi začne greniti). Namočeno žito se zmehča in, če ga namakate več kot en dan, pod vplivom mlečno-kislinskih organizmov najbrž tudi že rahlo fermentira. Fermentacijo zaznate po prijetno kiselkastem vonju in okusu. Takšna blago kiselkasta kaša je lahko še okusnejša.

Žito speremo, damo v lonec in dolijemo le toliko vode, da je zrnje pokrito. Kuhamo počasi, razmeroma kratek čas – odvisno od vrste žita. Nekatera dobro namočena mehkejša žita, npr. ajda, običajno potrebujejo pet minut ali celo manj. Trda, npr. proso ali kvinoja, potrebujeta običajno 10-15 minut, seveda ob predhodnem namakanju in rednem izpiranju, ki ga izvajamo 24 do 48 ur (glej Kako namakati).

Ko je žito primerno skuhano za uživanje, naj se ohladi. Hitreje se ohladilo, če ga iz posode, v kateri se je kuhalo, prestavimo v večjo keramično skledo in malce razporedimo. Ko ni več vroče, dodajamo ostale surove sestavine. Tako ohranimo hranilne snovi čim bolj nepoškodovane, saj jih takšne naše telo najlaže prepoznava in uporabi. Prava temperatura za dodajanje ostalih sestavin je tista, ko lahko v kuhanem žitu vsaj pet sekund držimo prst, ne da bi se opekli.

Kaj dodati v kašo, je povsem odvisno od vaših želja in trenutnega navdiha.

Za boljšo prebavljivost in hranilno vrednost (ter podpiranje razvoja in imunskega sistema) priporočam eno ali več vrst naravnih nepredelanih maščob – v izobilju. Dodamo lahko veliko surovega masla, surovo sladko ali kislo smetano, surovo mleko,  surovo kislo mleko, hladno iztisnjeno kokosovo olje, tudi sveže rumenjake. Če bo jed za kosilo in boste vanjo vmešali zelenjavo, se prilegajo bučno olje, blago olivno olje in podobno.

Sladke kaše so zelo okusne, če jim dodamo rozine (že prej jih namočimo v vodi, da bo jed hitreje pripravljena). Enako primerno je drugo suho in sveže sadje (npr. brusnice, nasekljane suhe slive, naribano jabolko, borovnice).

Izjemne domače okuse kaš lahko dosegate s svežimi začimbami. Dodate lahko npr. sveže nasekljani pehtran ali žličko burbonske vanilje v prahu. Pozimi se v skuto z rozinami in jabolki prileže cimet. V kaše za kosila lahko dodamo sesekljano baziliko, peteršilj, timijan, zeleno in druga vrtna zelišča.

Kaša bo prijetno sladka s poljubnim dodatkom nesegretega domačega medu. Dodajte ga na tik pred serviranjem, ko je jed mlačna (medu namreč ne segrevamo prek telesne temperature, da ohrani naravno protivnetno zdravilno moč, podpira črevesje in imunski sistem).

Če kaše ne boste takoj servirali, jo pokrijte in pustite, da se sestavine in okusi med seboj še bolj povežejo. Če ste dodali kislo mleko, bodo probiotični organizmi, ki spodbujajo fermentacijo, hitro živahni in kaša bo čez uro ali dve še boljša ter še laže prebavljiva. Predolgo pa naj ne ostane na kuhinjskem pultu, saj lahko postane prekisla. Kar ostane, pravočasno spravite v hladilnik, saj s tem fermentacijo upočasnimo, prijetno kisla kaša pa bo okusna še naslednji dan. Če želimo, da kaša zdrži dlje, vanjo ne dodajte medu in svežega sadja. S tem bo fermentacija bistveno počasnejša. Te sestavine lahko dodate pred jedjo.

Prvinska hrana