Prvinska hrana

Zelenjavni sokovi

Avtor
10-15 min
Čas priprave: 10-15 min | Čas kuhanja: 0 min

Sestavine:

  • sveži surovi zelenjavni plodovi
  • listna zelenjava
  • korenine

Pri zelenjavnih sokovih in njihovi izjemni prehranski in zdravilni vrednosti mislimo na sveže iztisnjene sokove iz naravno pridelanih rastlin, brez uporabe pesticidov in umetnih gnojil (te kemikalije povzročajo bolezni). Tudi če rastline niso povsem ekološke, je sočenje dober način uporabe, saj toksini večinoma ostanejo vezani v vlaknih, ki jih po sočenju zavržemo.

Sveži sokovi niso le koncentrirana živila, so veliko več. So tekoča encimsko bogata zdravilna hrana, nekakšna naravna infuzija. Prebavijo se takoj, običajno že v četrt ure. Če iščete idealen vsakodnevni prehranski dodatek vitaminov in mineralov, izberite zelenjavni sok! Vsebuje najboljšo vodo, organsko vezano v živilu, ki se najlaže vsrka v celice (kar za nevezano vodo ne drži v tej meri). Kadar zelenjavo jemo celo, so vlaknine v surovi ali kuhani zelenjavi pomemben spodbujevalec prebave, toda vitamine in minerale iz sveže surove zelenjave bistveno laže uporabimo, če vlaknine izločimo. Naravni sok je zato eliksir zdravja. Dr. Normal Walker, dolgoživi zdravnik, v knjigi Sveži sadni in zelenjavni sokovi opisuje vrsto receptov, kateri sok uporabiti pri zdravljenju katere bolezni. Tudi če vam njegov (presni) način prehrane ni blizu, se vam bodo sočne zdravilne recepture morda priljubile ali pa se jih boste naučili koristno uporabljati v času slabega počutja in bolezni.

Za sočenje potrebujete kakovosten ožemalnik, centrifugalni (ki vrti rezilo in drobno seklja oz. reže) ali polžasti (kjer valj melje in iztiska, da priteče sok). Za zelenjavo so primernejši polžasti. Imajo večji izkoristek, ne mašijo se, sok je manj izpostavljen zraku in zato manj oksidira (manj je nastajanja pen). Za majhne otroke bi manjše količine svežega soka lahko iztisnili tudi tako, da zelenjavo (npr. korenje) naribamo ali zmeljemo v multipraktiku ter ga iztisnemo skozi gazo, za večje količine pa vsekakor potrebujemo ožemalnik. Smutiji (utekočinjena zelenjava s pomočjo blenderja) ni zelenjavni sok in nima lastnosti hitrega vsrkanja (nasprotno, več kot je sestavin, težje je prebavljivo).

Najbolje je sočiti zelenjavo. Sočenja sadja ne priporočam. Sadje bi morali zaužiti celo, saj so v njegovem soku visoke koncentracije sladkorja, kar povzroča prekomerno izločanje inzulina in obremenjuje žlezo slinavko. Če iztiskate pomaranče, popijte s sokom znaten del pulpe (trdih delcev). Nikar sočite grozdja, lubenic, hrušk in drugega sadja z visoko koncentracijo sladkorjev, saj lahko že od manjši količini soka doživite inzulinski udar (hudo slabost, fizično oslabelost). Seveda sočimo nekatere sadeže (plodove), ki nimajo sladkorja ali ga imajo bistveno manj: kumare, buče, paradižnik. Sočimo tudi sladke korenine. Rdeče korenje vsebuje precej sladkorja, zato z njim ne pretiravamo.

Zelenjavo in sadeže operemo, odrežemo oksidirane dele (rjave ali nagnite). Praviloma ne lupimo, le narežemo na ustrezno velike dele, da jih ožemalnik sprejme. Polžasti ožemalnik lahko pulpo, ki ostane pri sočenju, sprejme še enkrat in iz nje iztisne dodatno količino soka. S tem bo v soku morda nekoliko več gostejših delcev, ki jih lahko precedite in odstranite.

Zelenjavni sok popijemo takoj. V stiku z zrakom hitro oksidira. Če ga nismo vajeni, začnemo z enim decilitrom. Primerna dnevna količina za odraslo osebo je 2-3 dl, nekateri pijejo tudi bistveno več ali večkrat dnevno, odvisno od načina prehrane in morebitnih zdravstvenih težav. Količina je odvisna tudi od tega, ali pijemo blage sokove, v katerih ni listov (npr. kumaričnega soka lahko popijemo več kot soka, v katerega smo dodajali liste špinače ali vejice peteršilja). Zelenjavni sokovi bolj ali manj grenijo, lahko jih osladimo z žlico nesegretega medu na liter soka. S pomočjo medu sok tudi kratkotrajno naravno konzerviramo. Dodatek nesegretega medu ne moti žleze slinavke. Za boljši izkoristek vitaminov in mineralov v soku pojemo tudi žlico maščob (npr. surove kisle smetane, surovega mas,a hladno stisnjenega lanenega olja). Nekatere snovi v sokovih so namreč topne v maščobah.

Sočimo lahko za sproti in za dva do tri dni vnaprej. Po 3-4 dneh sok začne fermentirati, kar sicer ni škodljivo, lahko pa sproži močne čistilne procese, ki jih občutimo kot simptome (slabost, glavobol ipd.). Steklene kozarčke nalijemo do vrha, da je v njih čim manj zraka (prostora pustimo za 1-2 žlici tekočine), trdno jih zapremo in postavimo v hladilnik. Kakšno uro pred pitjem sok vzamemo iz hladilnika.

Oddaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*

1 2 3 4 5

Prvinska hrana